|
Pomen skupnostnega urbanega eko vrta 15. 09. 2018 
Mesto Maribor je od nekdaj slovelo po tem, da je industrijsko mesto, v katerega se je preseljevalo ogromno ljudi iz ruralnega okolja in s seboj prineslo svoje navade in običaje, ki so povezani z delom na zemlji, Tako kot so se širila stanovanjska naselja so se ob blokovskih zelenicah pojavljali vrtovi, ki so največktar mejili na Pekrski in Radvanjski potok. Že v 80ih letih je v Mariboru nastal načrt krajinskeg arhitkta, ki je ponazarjal urejeno vrtičkarsko naselje, ki bi rešilo več problemov a se je menda zataknilo v proračunu. Skratka v letu 2011 se je mesto Maribor začelo intenzivno pripravljati na Evropsko prestolnico kulture, ki je v polnosti živela v letu 2012. V programskem sklopu Urbane brazde smo se skozi socialna povezovanja urbanega mesta in ruralnega zaledja začeli spraševati če lahko in na kakšen način lahko prebivalcem mesta zagotovimo samooskrbo s hrano. Tako so znotraj programskega sklopa Urbane brazde nastali trije projekti Zadruga Dobrina, ki je omogočila okoliškim kmetom prodajo njihov pridelkov in izdelkom mariborčanom, skupnostni urbani eko vrt in semenska knjižnica Društva Varuhi semen, ki je želela obuditi tradicijo pridelave avtohtonih semen in zbiranje ter ohranjanje straih sort. Skupnostni urbani eko vrt je želel povezati prebivalce mesta Maribor, ki živijo v najbolj strnjenem predelu Maribora in imajo slabše bivalne pogoje saj nekatera stanovanja nimajo niti balkona in jih povezati v medgeneracijsko sodelovanje in je vrtnarjenje le orodje prenosa znanj in izkušenj, bistvo pa je socialna integracija. Namreč socialna inovacija je temeljila na dejstvu, da se ljudje v različnih življenjskih obdobjim premalo družimo in da je zamrl kolektivni duh, ter seveda prenos agronomskih znanj na mlajše rodove, da si bodo znali pridelati lastno hrano in postali samooskrbni. V svojem imenu ima vrt tudi eko pridevnik, ki pomeni, da je to edini skupnostni vrt v Sloveniji, ki dobi vsako leto potrdilo, da najemniki vrtnarijo v skaldu z ekološkimi načeli, kar jim omogočamo z rednim vsakoletnim izobraževanjem. Pri oblikovanju projekta in zapisovanju projektnih ciljev smo se osredotočali predvsem na primere dobrih praks iz Velike Britanije in Danske saj Slovenija v tistih letih ni imela nikjer urejenega Skupnostnega urbanega eko vrta, ki bi zadovoljeval potrebe modernega človeka. Podobno kot je sedaj urejen vrt pa ima Velika Britanija in sosednja Avstrija že vrsto let če lahko zapišem skoraj 50 letno tradicijo. Tako smo po vzoru vrta The Gardens Community Garden (GRA) iz Velike Britanije in Gartenpolylog iz Avstrije nastavili delovanje in upravljanje skupnostneg vrta. Tako smo ustanovili Društvo urbani eko vrt, ki kot pravna oseba z mandatno izvoljenim predsednikom in upravnim odborm skrbi za upravljenje vrta in njiihovimi najemniki. Namreč po končanem projektu je bil vrt prepuščen upravljanju s strani društva. V teh sedmih letih delovanja smo se skozi izkušnje naučili voditi oziroma upravljati z vrtom in njegovimi uporabniki in tako razvili nam lastnem model upravljanja saj smo ugotovili, da pravila in dogovore, ki jih imajo drugje ne moremo enostavno kar “prekopirati”. Napisala: Simona Trčak Zdolšek, univ.dipl.inž.kmetijstva, spec.managementa v izobraževanju |
